Celo vojsko škatel od cappuccina (a toliko ga spijemo), sem preoblekla. Z izdelkom nisem zadovoljna, ker se ovojni (tanek) papir guba. Ima katera kakšen dober nasvet o lepilu in papirju, da bi se to ne dogajalo? Hvala.
Skupno število ogledov strani
nedelja, 27. marec 2011
sreda, 23. marec 2011
VIJOLIČASTO IN ZELENO
Dva kompletka, pomladna živahna, (eden vijoličast,o tej barvi je danes pisala Hrandica) bosta danes razveselila dve gospe.
ponedeljek, 21. marec 2011
LE KAM BOMO DALI PIRHE?
V košarice, vendar. Videla sem jih pri Mariki, poskusila, pa ni šlo tako gladko. Najprej so bile prevelike, potem preveč "okrancljane" in na koncu po mojem okusu...
četrtek, 17. marec 2011
KOMAJ ČAKAM, DA BO OZELENELO
Če si nekaj zelo želimo, se nam želja izpolni. V teh dneh je pri nas takole...
Komaj čakam, da bo ozelenelo ...
Tudi tega junaka si želim, a ga žal ne bo. Bil je naš tretji ovčar.
Komaj čakam, da bo ozelenelo ...
Tudi tega junaka si želim, a ga žal ne bo. Bil je naš tretji ovčar.
torek, 15. marec 2011
VELIKA OVOJNICA
od Simone, z navdušujočo vsebino, me je danes čakala v nabiralniku. Kar ven je gledala; se je poštar bal, da bi se kaj zmečkalo - lepo, hvala poštar, ker si pazil. Poglejte to ...
nedelja, 13. marec 2011
1000
Juhu, še dve pa vas bo 1000. Bravo ve, ki pridno obiskujete moj blog. Ne znam čisto nič drugače, kot samo objaviti eno lepo fotko. Tako bo pri nas na kmetih, ko me bo obiskalo 2000 punc. Hvala, ker se oglasite pri meni.
sobota, 12. marec 2011
četrtek, 10. marec 2011
MALE POZORNOSTI 2
V roke mi je "padel" post-it blokec s šestimi čudovitimi barvami in nastale so naslednje male pozornosti. Da pa se darilca nekam "spakirajo", sem sešila papirnate vrečke zanje. Mislim, da so malo puste, zato jih bom še okrasila. Seatavila pa sem tudi kompletek škatlice, knjižnega kazala in blokca - to je še iz rapsodije v zelenem.
sobota, 5. marec 2011
torek, 1. marec 2011
AMERIŠKA AKITA
Vas impresionira pogled na sončni vzhod? Ste očarani nad njegovo skrivnostno močjo in magične lepote? Potem ste verjetno eden tistih, ki ima rad skrivnosti in nepojmljivo lepoto. Prav tak, je tudi pes, ki prihaja iz dežele vzhajajočega sonca. Je osupljivo bitje, z aristokratsko držo, skrivnostno močjo, ki tako zelo spominja na samuraje.
Japonska zgodovina, Akito opisuje kot enega najstarejših psov na otočju. Stoletja nazaj so Akite imeli samo najpomembnejši plemiči in močne vodje. Pes prihaja iz perfekture Akite, najsevernejše pokrajine otoka Honshu. Ptvotno je bil namenjen lovu in čuvanju doma in čred.
Svojo največjo preizkušnjo je Akita doživel med 2. svetovno vojno, ki je bila za to pasmo skoraj usodna. Mnogo psov je bilo pokončanih, bodisi za hrano ali obleko. Takratna vlada, je Akitom napovedala pravo vojno in ukazala, da se "zaradi bojazni bred boleznim" Akite pobije. Tako so se Akite ohranile le v najbolj oddaljenih gorskih predelih, kjer so bile svoj boj za preživetje.
Danes je Akita ponosen pes. Po naravi tih. Še vedno je odličen čuvaj in s pravo vzgojo čudovit družinski član.
Zanj je značilno močno mišičasto telo, lepo grajeno. Ima pokončna ljubka črna ušesa in trikotne temne oči. Pojavlja se v vseh možnih barvnih različicah. Je velik od 59 do 71 cm in tehta od 50 do 60 kg. Ima gosto krovno dlako in še gostejšo poddlako. Krasi pa ga prečudovit gost na hrbet zavit rep, značilen za polarne pasme, kamor Akito uvršča tudi standard.
Ta velikan ni pes za vsakogar. Še danes ima v sebi tisti neodvisen nagon po lovu in samopreživetju. Še vedno je "enkraten", samosvoj. Bodoči lastnik, bo moral skrbno preučiti ta enkratni značaj in takoj pričeti s skrbno vzgojo. Akite so inteligentne živali, ne marajo ponavljanj, ne marajo grdega ravnanja. Od nekdaj so bili individualisti in sami sebi več kot zadosti. Zato je zelo pomembna skrbna in načrtna socializacija, da boste iz Akite naredili psa, sposobnega preživetja v današnjem "tako civiliziranem svetu".
Vendar pa imajo Akite tudi veliko lepih lastnosti. Znajo biti pripadni, so izvrstni čuvaji. Za svojo velikost pojejo izredno malo in imajo zelo dolgo življenjsko dobo.
Opis: pasme-psi.com
Japonska zgodovina, Akito opisuje kot enega najstarejših psov na otočju. Stoletja nazaj so Akite imeli samo najpomembnejši plemiči in močne vodje. Pes prihaja iz perfekture Akite, najsevernejše pokrajine otoka Honshu. Ptvotno je bil namenjen lovu in čuvanju doma in čred.
Svojo največjo preizkušnjo je Akita doživel med 2. svetovno vojno, ki je bila za to pasmo skoraj usodna. Mnogo psov je bilo pokončanih, bodisi za hrano ali obleko. Takratna vlada, je Akitom napovedala pravo vojno in ukazala, da se "zaradi bojazni bred boleznim" Akite pobije. Tako so se Akite ohranile le v najbolj oddaljenih gorskih predelih, kjer so bile svoj boj za preživetje.
Danes je Akita ponosen pes. Po naravi tih. Še vedno je odličen čuvaj in s pravo vzgojo čudovit družinski član.
Zanj je značilno močno mišičasto telo, lepo grajeno. Ima pokončna ljubka črna ušesa in trikotne temne oči. Pojavlja se v vseh možnih barvnih različicah. Je velik od 59 do 71 cm in tehta od 50 do 60 kg. Ima gosto krovno dlako in še gostejšo poddlako. Krasi pa ga prečudovit gost na hrbet zavit rep, značilen za polarne pasme, kamor Akito uvršča tudi standard.
Ta velikan ni pes za vsakogar. Še danes ima v sebi tisti neodvisen nagon po lovu in samopreživetju. Še vedno je "enkraten", samosvoj. Bodoči lastnik, bo moral skrbno preučiti ta enkratni značaj in takoj pričeti s skrbno vzgojo. Akite so inteligentne živali, ne marajo ponavljanj, ne marajo grdega ravnanja. Od nekdaj so bili individualisti in sami sebi več kot zadosti. Zato je zelo pomembna skrbna in načrtna socializacija, da boste iz Akite naredili psa, sposobnega preživetja v današnjem "tako civiliziranem svetu".
Vendar pa imajo Akite tudi veliko lepih lastnosti. Znajo biti pripadni, so izvrstni čuvaji. Za svojo velikost pojejo izredno malo in imajo zelo dolgo življenjsko dobo.
Opis: pasme-psi.com
NARAVA
je poskrbela za tole lepoto ... ko bom (sem) velika, te ne maram.
Moj prijatelj (Piki Jakob)... ne, ne, to je Odin, moj stalni spremlejvalec.
Naredim se čisto majhno (40 kg in 50 cm visoka), da me ne bodo napodili na balkon.
Moj prijatelj (Piki Jakob)... ne, ne, to je Odin, moj stalni spremlejvalec.
Naredim se čisto majhno (40 kg in 50 cm visoka), da me ne bodo napodili na balkon.
Naročite se na:
Objave (Atom)